ImageVlada Republike Slovenije je nedavno podala predlog novega družinskega zakonika, v katerem naj bi še bolj zaščitili otrokove pravice in koristi, obenem pa radikalno posega v pojem družine. Po novem naj bi namreč za družino veljala vsaka oblika skupnosti vsaj enega starša z otrokom. Zakonska zveza naj ne bi bila več definirana kot zveza moškega ali ženske, pač pa kot zveza dveh odraslih, ki sklenejo zakon, torej se bodo po novem lahko poročali tudi istospolni partnerji. Še več, pravice do posvojitve otrok bodo po novem imele tudi izvenzakonske zveze kot tudi istospolni partnerji, celo posameznik bo lahko posvojil otroka. Poraja se očitno vprašanje, ali res ščitimo koristi otrok, ki za zdrav psihofizični razvoj ob sebi potrebujejo moški in ženski lik, ali pa z novim zakonom v ospredje stopa želja posameznikov, da bi »dobili otroka«.

Na velike pomanjkljivosti in neustrezno pojmovanje družine so v javni razpravi, ki je bila v posvetovalnem postopku sklicana v Državnem zboru RS v ponedeljek, 12.10.2009, opozorili številni prijavljeni govorci iz vrst civilne družbe in strokovne javnosti. Večina od 37 govornikov je bila proti korenitim spremembam v novem zakoniku, tudi navzoči smo jasno (z aplavzi nasprotnikom zakona) pokazali, da se z novim predlogom ne strinjamo. Mediji (RTV SLO, Delo, STA) so o dogodku poročali izrazito pristransko in neobjektivno (argumentom nasprotnikov niso posvetili dovolj prostora, pa tudi mnenja navzočih niso zabeležili), ali pa celo sploh niso poročali (POP TV, KANAL A).

Predlagatelji zakona se nenehno sklicujejo na enake pravice vseh državljanov, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, in na presojo Ustavnega sodišča o potrebi po enakem obravnavanju vseh državljanov, tudi istospolno usmerjenih. Toda ob tem zamolčijo, da je Ustavno sodišče RS svoje mnenje podalo le glede premoženjskega položaja homoseksualnih oseb (pravica do dedovanja…) in svojega mnenja ni apliciralo na pojmovanje družine kot take. Ko sodišče primerja heteroseksualno in homoseksualno partnersko zvezo, govori o podobnosti in ne o enakosti.

Tudi na evropski ravni nimamo dokumenta, ki bi družino definiral kot obliko skupnosti katerega koli para ali odraslih oseb, ki skrbijo za otroke, pač pa Evropsko sodišče poudarja sklepe Konvencije Sveta Evrope, ki ščiti tradicionalno obliko zakonske zveze med moškim in žensko. Posamezne države Evrope imajo različne rešitve za tozadevna vprašanja, države, ki imajo podobno rešitev, kot jo sedaj predlaga slovenska vlada, pa so v manjšini. Celo liberalna Francija homoseksualnim parom ne priznava možnosti za sklenitev zakona (lahko le registrirajo svojo skupnost), ki ga še vedno ima za skupnost moškega in ženske, niti ne možnosti posvojitve otrok.

Postavlja se vprašanje, zakaj se slovenska vlada, ki ima zaradi gospodarske krize ogromno dela z mnogimi drugimi perečimi vprašanji, ukvarja ravno s to tematiko in skuša na vsak način (jasno namreč je, da je slovenska javnost več kot dvotretjinsko proti predlaganim spremembam) uveljaviti popolnoma prevrednoten pogled na družino, ki ga zagovarja manjšina. Zakaj se ne ukvarjamo raje z vprašanji, kako mladim družinam omogočiti pogoje za samostojno življenje, kako mlade sploh nagovoriti za to, da se bodo odločali za otroke? Zakaj raje ne pogledamo v zaskrbljujočo prihodnost slovenskega naroda, ki ima v tem trenutku najnižjo rodnost v celotni Evropski skupnosti? Jo bomo rešili na ta način, da bomo nerazumno širili pravice homoseksualcem in razvrednotili pojem družine, na kateri stoji človeška družba že tisoče let?

Ob vsem napisanem velja omeniti, da je trenutno v Sloveniji le 18 registriranih homoseksualnih parov, čeprav zakon to dopušča že 4 leta. So homoseksualne skupnosti res tako resne in »ljubeče«, kot se jih prikazuje v medijih, da bi se v njih slovenski otroci razvijali bolje kot v heteroseksualnih družinah? Nadalje velja namreč omeniti, da je v Sloveniji na voljo za posvojitev vsako leto le okoli 20 otrok, prosilcev (heteroseksualnih parov) pa okoli 400!

Čeprav poudarjam, da proti homoseksualcem nimam čisto nič in jih imam za sebi enake, se nikakor na morem strinjati z zahtevami njihovih aktivistov. Zame je družina skupnost otrok(a) ter moškega in ženske, ki sta si pred državo (in cerkvijo) obljubila zvestobo. Kot taka je jedro družbe, tudi slovenske. Če bomo gradili na temeljih zdravih družin in spodbujali okolje, ki bo naklonjeno družinam, bomo kot narod obstali. Če ne, pač ne. Enostavna formula, ki jo demografija vseh časov, preteklih in prihodnih, takoj brezkompromisno razkrije.

Zato mi nikakor ni vseeno! Kaj lahko storim? Kaj lahko stori tisti, ki se z novim družinskim zakonom ne strinja?

Lahko pišem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter sporočim svoje mnenje o novem družinskem zakoniku. Lahko pišem medijem in jim povem, da se ne strinjam z njihovim pristranskim poročanjem o tej temi. Lahko tudi molim z namenom, da bi se slovenski narod zavedal odgovornosti, ki jo ima, če želi obstati in z namenom, da novi zakonik ne bi bil sprejet. Lahko pridem na dan družin, ki bo v soboto, 24.10.2009, ob 14.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bomo s svojo prisotnostjo podprli slovenske družine – sedanje in prihodnje.

Če ti ni vseeno, bodi glasen! Povej naprej! Ne boj se izraziti svoje mnenje. Vsak glas šteje!
 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 19 oktober 2009
(11 glasov)

Komentarji 

 
#1 Jernej J 2009-10-20 12:23 Živjo,

lepo napisano. Edino sledeče: ''celo posameznik bo lahko posvojil otroka'' ne drži povsem. Že sedanja zakonodaja namreč omogoča posvojitev otroka s strani posameznika pod določenimi pogoji: npr. da je med njima načeloma starostna razlika 18 let in v primeru če gre za otroka sozakonca (tudi so-partnerja), prim. 134-145 čl. ZZZDR.

Dejansko je sicer primarno v zakonu navedeno, da otroka posvoji samo posameznik, izjemoma pa zakonca, vendar je jasno, da je v koristi otroka posvojitev s strani zakoncev.

Taka določba o posvojitvi s strani očima/mačehe je predvidena v korist otroka, da tudi pravnoformalno dobi očeta/mamo, če živi npr. le skupaj z enim roditeljem.

Se pa vsekakor strinjam z napisanim glede istospolni skupnosti. Se mi zdi, da je središče zakona v tem delu v pravici istospolnih skupnosti (posvojiti otroka), namesto v temelju-koristi otroka.

Pa lep pozdrav!

Jernej
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5886-krat.





Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti